LIKOVNI TABOR: “Polepšajmo šolo”

Ob strani

LIKOVNI TABOR: “Polepšajmo šolo”

V petek (11.) in v soboto (12.) novembra 2022 je na naši šoli potekal likovni tabor za učence od petega do devetega razreda. Namen je bil poslikava sten.

Učenci so s prtljago prišli v šolo ob 14.30. Po uvodnem sestanku in razdelitvi v skupine so pojedli popoldansko malico. Kasneje so imeli delavnico z izbiro idej za poslikave sten, slikanje na stene in večerjo. Po večerji so nadaljevali z poslikavo sten, se pripravili na spanje in si ogledali film.

V soboto zjutraj so imeli zajtrk ob 8.30, nato pa so nadaljevali s poslikavo sten in pospravili delovne površine. Po pospravljanju so imeli kosilo.

Ob 13.00 je bila otvoritev razstave in prihod staršev, ki so si jo ogledali.

Učenci so poslikali hodnik pri angleški učilnici, jedilnico ter hodnik pred jedilnico, hodnik pri likovni učilnici, vhod pred šolo in hodnik v 2. nadstropju petošolcev.

Polepšali so stene šole in se imeli zelo lepo!

Nastavitev medtem objektov čopič za slikanje - brandeewalker.com

Nadja Zilli, 7.c

TEHNIŠKI DAN PROMET

TEHNIŠKI DAN

V sredo 21.9.2022 so šestošolci imeli tehniški dan na temo promet. O tem  dogodku nam je povedal šestošolec Nik Stražišar:

Nik, kakšen se ti je zdel tehniški dan? Kaj ste počeli?

Bilo je zelo zanimivo. Pogovarjali smo se o prometu ,iz kartona smo naredili                prometne znake in prišel je policaj, ki smo ga lahko kaj vprašali.

Vam je policaj še kaj povedal?

Ja. razlagal nam je o varnosti v prometu, na koncu pa nam je še pokazal nekaj svojih pripomočkov.

Kaj ti je bil najboljši del tehniškega dneva?

Policajev obisk je bil definitivno najboljši del, so pa poučni videi o prometu ki so nam jih pokazale učiteljice tudi zelo zabavni.

Kaj bi ti dodal na tehniškem dnevu?

Policaj bi še lahko bil tu več časa in nam povedal še več prigod iz službe, ali pa nam pokazal še kaj njegovih pripomočkov.

Vredu nik zdaj pa še najpomembnejše vprašanje! Kaj si misliš o pici?

Dobra je. Najboljša ukusa sta margarita in kebab.

Filip Žagar,8.a

POMEN KNJIG INNJIHOV VPLIV NA LJUDI

Ob strani

POMEN KNJIG IN NJIHOV VPLIV NA LJUDI

Knjige na ljudi vplivajo na različne načine. Nekatere knjige te spravijo v jok, nekatere v smeh, ob nekaterih se celo počutiš kot najsrečnejši človek na svetu.

Knjige spodbujajo domišljijo in radovednost, imajo pozitiven vpliv na možgane in um, izboljšajo spomin in koncentracijo, zmanjšajo stres, saj pomirjajo ter zmanjšajo občutek osamljenosti. “Noben prijatelj ni tako zvest kakor knjiga.” Je znameniti stavek Ernesta Hemingwayja, ki zares drži, ker ko beremo knjige se potopimo v zgodbo in glavni junaki postanejo del naše resničnosti.

V knjigah najdemo tudi koristne nasvete. Saj imamo kuharske knjige, knjige o mehaniki, knjige o znanosti,… In mnogo več. Nekateri celo rečejo da so knjige naši najboljši prijatelji.

Zadnje čase se internet uporablja veliko bolj kot knjige, zato so naredili e-knjige. E-knjige so vsebina knjig na internetu, ki jih lahko beremo na telefonih, računalnikih in elektronskih napravah z ekranom. Lahko si jih preneseš iz COBISS+ ali iz podobnih spletnih mest. Na internetu si lahko tudi rezerviraš in sposodiš knjige in jih nato pobereš v svoji knjižnici.

Urška Sitar, 8.a

Ob strani

PRIMOŽ TRUBAR

Primož Trubar je bil slovenski pisatelj, prevajalec Svetega pisma in duhovnik, ki se je rodil leta 1508 v Rašica pri Velikih Laščah.

  • ŠOLANJE Leta 1520 mu je verjetno turjaški grof omogočil, da se je šel šolat za duhovnika, zato je nadarjeni mladenič pri dvanajstih letih za vedno odšel iz rojstnega kraja. Eno leto se je šolal ne Reki, nato pa dve leti v Salzburgu, kjer je pridobil izobrazbo gramatika, nemščine, dialektike in še veliko več. Ko je odšel na Trst kjer je tudi prišel v stik s humanističnimi pisatelji, še posebej z Erazmom Roterdamskim.

         Ko je bil star devetnajst let mu je tržaški škof dodelil župnijo Loka pri Zidanem                 mostu. Jeseni leta 1527 ga je škof poslal na študij na Dunaj. Leta 1529 se je                   ponovno vrnil v k škofu v Trst. 1530 je bil posvečen za duhovnika in določen za               vikarja v župniji sv. Martina v Laškem. V Ljubljano se je vrnil leta 1536 in postal               škofijski vikar. V mestu je pridigal slovensko in nemško.

  • ZAMISLI Leta 1548 je Trubar začel uresničevati zamisel za seznanjanje Slovencev z verskimi vsebinami. To je omogočilo velik napredek za slovensko književnost. Pristopil je k augsburški veroizpovedi in postal je pravi protestant. Začel je uresničevati zamisel za pridobivanje Slovencev za novo knjigo s tiskano besedo.
  • NJEGOVA DELA Njegova in naša prva tiskana knjiga je bila Katekizem, ki je bila izdana leta 1550. V istem letu je bila tudi izdana krajša verzija Abecednika, saj se je zavedal, da je treba ljudi naučiti saj osnov branja ali vsaj osnovnih molitev in krščanskih resnic.  Za jezik je izbral osnovo osrednjoslovenskega prostora, kjer sta se mešala gorenjščina in dolenjščina. Svoji deli je dal tiskati tiskarju Petru Frentzu v mestu Schwäbisch Hall.

 

ZOJA MARČIČ,8.a

Ob strani

BRIŽINSKI SPOMENIKI

Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini.

Nastali so v obdobju med letoma 972 in 1039, verjame pa se, da že pred letom 998, izvirno besedilo pa naj bi nastalo že v 9. stol. n. št. Ime so dobili po bavarskem mestu Freising, kjer so jih našli. Naj bi nastali na ozemlju okoli Vrbskega jezera. Brižinski spomeniki so trije. Prvo in tretje sta spovedna obrazca, drugo pa pridiga o grehu in pokori. Našli naj bi jih v latinskem kodeksu leta 1803. Brižinski spomeniki se hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Leta 1836 je Jernej Kopitar dokazal, da so ti spomeniki napisani v slovenskem jeziku, ki še ni bil cepljen na narečja.

Sven Kroflič 8.d

PRVA TISKANA KNJIGA

Ob strani

PRVA TISKANA KNJIGA

Primož Trubar, rojen leta 1508 v Raščici na Dolenjskem, je slovenski protestant. Je avtor prvih tiskanih knjig Abecednik in Katekizem, leta 1550. Skupaj je objavil 22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini. 

Njegove zamisli:

  • Da bi vsak bral knjigo v svojem jeziku.
  • Leta 1548 je Trubar začel snovati in uresničevati zamisli za seznanjanje Slovencev z verskimi vsebinami s pomočjo tiska. To je omogočilo razvoj slovenske književnosti. Prestopil je k augzburški veroizpovedi in postal je pravi protestant. Začel je uresničevati zamisel pridobivanja Slovencev za novo vero s slovensko tiskano besedo
  • Cerkovna ordnunga

Abecedarium - Wikipedija, prosta enciklopedija

Nika Butinar, 9. d

Katekizem - Wikipedija, prosta enciklopedija

Intervju z nekdanjo učenko Oš Vojnik

Ob strani

Intervju z nekdanjo učenko OŠ Vojnik

Začelo se je novo šolsko leto. Nekateri učenci so na novo prišli na šolo, nekateri pa odšli. Med njimi je tudi Julija Štravs iz Socke, ki je letos končala osnovno šolo in šla v srednjo šolo. Tukaj si lahko prebereš intervju z njo.

Kakšen je občutek, ko končaš osnovno šolo in greš v srednjo?

Dober občutek je, ko veš, da si nekaj dokončal oz. dosegel, ampak po drugi strani moraš spet začeti na novo in najprej sem mislila, da bo grozno, ampak imam v redu razred.

Kaj ti je bilo na OŠ Vojnik najbolj všeč?

Predvsem sošolci. Tudi učiteljice so bile bolj prijazne in razumljive. Bilo je tudi več možnosti za druženje s sošolci/ prijatelji. Tudi avtobusi so boljši, ker je Vojnik bližje Socki in prej prideš do doma. Če na vojniški šoli kaj izgubiš, greš samo do tajništva, v srednji šoli pa je to malo težje.

Ali boš oz. ali že kaj pogrešaš staro šolo in sošolce?

Ja. Tudi že med počitnicami, sploh zadnji teden, ko sem začela razmišljati, da bom v razredu dobila čisto nove ljudi, sem se bala, da bom dobila same resne, da ne bojo za hece, ampak sem dobila v redu sošolce.

Kakšen je bil tvoj prvi dan na srednji šoli?

V redu. Imeli smo že dve uri pouka. Spoznavali smo se med sabo in z razredničarko. Drugi dan smo imeli sprejem prvošolcev. Bilo je zelo zanimivo. V bistvu so tudi profesorji kar v redu.

Ali so profesorji bolj strogi kot v Vojniku?

Ja, so bolj strogi, niso pa tako grozno strogi. Pa tudi ni tako oseben pristop kot v osnovni šoli, kar je po eni strani tudi bolje.

Ali je šola večja kot vojniška, si se že kdaj izgubila?

Ne, šola je približno enako velika kot vojniška. Nisem se še zgubila, bi pa se, če bi po šoli hodila sama, ampak samo hodim za drugimi sošolci. Če bi morala hoditi sama, bi se zagotovo izgubila, ker se je precej težje znajti.

S tremi besedami opiši osnovno šolo in srednjo šolo?

Za srednjo šolo bi rekla zmedena, zahtevna in nepričakovana (nisem pričakovala, da bodo ljudje in okolje takšni). Osnovna šola pa je bolj razumljiva, domača in zabavna.

Ema Božnik, 7.a in Ella Domadenik, 7.d

Nova igrala

Ob strani

NOVA IGRALA

V Vojniku so 16.9.2022 odprli nova igrala, ki jih je zgradila Občina Vojnik.

Igrala so v bližini Osnovne šole Vojnik, zraven košarkarskega igrišča. Imajo pripomočke za fitnes. Igrala so zelo zabavna, so zelene in črne barve. Poleg tega so zelo koristna za vadbo, zraven pa so tudi navodila za uporabo igral. Igrala lahko uporabljajo učenci Osnovne šole Vojnik in ostali občani. Vabiva vas, da jih preizkusite.

Eva Pezdevšek in Ajda Koprivnik, 7.a

Tomos apn6

Ob strani

                                                         TOMOS APN6                       

Tomos APN 6 ter podmodel Tomos APN 6S je izdelovalo podjetje TOMOS v Kopru v Sloveniji. To sta mopeda oziroma kolesi z motorjem in sta naslednika priljubljenega APN 4. Oba tipa imata 4 prestave ter sta tako ena izmed redkih modelov proizvajalca s štiri-stopenjskim menjalnikom. APN 6 so izdelovali od leta 1981 do 1987, APN 6S pa od leta 1988 do 2002. Ob imata 49 cm3 motor z močjo 2,5 kWh pri 5000 obratih/min. Skupna prazna masa motorja znaša 55 kg. Največja hitrost znaša 49 km/h.

ALI JE VREDEN?

Da, definitivno je vreden denarja.

Vir slike:https://www.avto.net/Ads/
details.asp?id=17382130&display=Tomos%20APN%206S

 


Sven Kroflič 8.d

JAN PLESTENJAK

Ob strani

 

JAN PLESTENJAK

Jan Plestenjak je znani slovenski pesnik ter kitarist. Rodil se je v Ljubljani, otroštvo pa preživel v Škofji Loki. Trenutno pa živi na primorskem, v Strunjanu.

Že v otroštvu je začel igrati kitaro. Obiskal je nižjo glasbeno šolo v Škofji loki, kasneje pa študiral na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Med tem je tudi sodeloval jazzovski skupini Interaction jazz group .

Pri osemnajstih letih je bil sprejet na Bostonsko glasbeno šolo Berklee College of Music, kjer se je učil eno leto. Študij je nadaljeval na celovškem konzervatoriju.

Leta 2011 je prejel viktorja za najbolj popularnega glasbenega izvajalca.

Večkrat je bil tudi na Emi, leta 1995 s pesmijo Ker te ljubim, osvojil je 5.mesto, leta 1999 Moja dežela, 3.mesto.

 

VIR: bum novice

  ALEKS SAMEC in ZOJA MARČIČ