ŠPORTNI DAN ZA 6. RAZRED

V petek 2.12. so 6. razredi imeli športni dan plavanja v Termah Zreče. Več informacij lahko izveste v intervjuvu z učenko 6.c, Špelo Sitar.

Novinarka: Kdaj se je športni dan začel in kdaj končal?

Špela: Začel se je ko nas je avtobus pobral iz postaje ob 8:30 in nazaj smo prišli nekje okoli 12:40.

Novinarka: Kako je potekal športni dan?

Špela: Tam smo bili razdeljeni v tri skupine. Vsak razred je bil svoja skupina. Imeli smo tri postaje na vsaki je bil en športni učitelj. Naš razred je začel s postajo pri gospodu Igorju Fenku. Tam smo testirali kako plavamo prsno (žabico) ali kravel. Naslednja postaja je bila pri gospodu Urhu Poteku, kjer smo testirali plavanje z majico, ki smo jo mogli prinesti s sabo. In zadnja postaja pri gospodu Robertu Suholežniku. Pri gospodu Suholežniku smo plavali 10 minut brez prestanka. na koncu smo prosto plavali v bazenu približno 30 minut.

Novinarka: Kdaj ste imeli malico?

Špela: Naš razred je malico jedel zadnji. Jedli smo po prostem plavanju. ko smo končali naj je ostal čas in smo še malo prosto plavali in odšli.

Novinarka: Vam je šesta ura odpadla ali ste imeli takrat pouk?

Špela: Vse šeste ure so odpadle, razen krožka, ki ga obiskujem.

Novinarka: Ali ti je bil športni dan všeč?

Špela: Ja, fajn je blo.

Novinarka: Kateri del športnega dne ti je bil najbolj všeč?

Špela: Ko smo lahko na koncu prosto plavali in se sprostili.

Urška Sitar, 8.a

ZGODOVINA PAPIRJA

Papir je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se    zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli …

IZDELAVA

Današnji papir je narejen iz lesne celuloze in polnil, kot so npr. apno, belilo in silinjev pesek ipd. Boljši papirji so narejeni iz bombažne celuloze (stare krpe, obleke). Predhodnika papirja sta bila papirus, pergament in velum.

Pred iznajdbo papirja so različne kulture sveta uporabljale raznovrstne materiale za posredovanje pisnih informacij. Vlogo prenašalca iz časa v čas so prevzemali kamen, glina, les, kovina, papirus, pergament, blago, lubje, »papir« iz stržena riževih stebel.

Papir iz rastlinskih vlaken

Izdelava je podobna izdelavi papirusa. Osnovne surovine so rastlinska vlakna: trstika, bambus, slama žitaric.

• Čas: 180 let pr. n. št.
• Tehnolog: neznan.
• Kraj: Kitajska, dinastija Han

Papir iz ostankov svilenih krp

Osnovne surovine so ostanki svilenega snutka, ter razcefrani, obrezani ostanki svile, ki je pisalna osnova za pisanje s čopičem ter tušem. Namakanje vlaken omogoča boljšo cefranje in s tem manjša delce. Na bambusovih sitih zbirajo vlaknino, s stresanjem sita pospešijo odtekanje vode ter plastenje vlaken na situ. Rezultat takšnega tehnološkega postopka je bil papir, po izdelavi in po izgledu podoben današnjemu.

• Čas: 105 let n. š.
• Tehnolog: Cau Lin

Zgodovina izdelave papirja

• Kitajski izdelovalci so 500 let dobro varovali skrivnost izdelave papirja.
• Leta 610 je informacija prvič prišla v Korejo in nato na Japonsko. Surovinska baza se je razširila. Nadomestijo jih z ličjem murvinih dreves, s konopljinimi vlakni, z riževo slamo. Poenostavil se je postopek izdelave.
• Okoli 751 leta so prinesli postopek izdelave v arabske dežele. Papirnice v Samarkandu so tehnologijo izboljšale. Vlaknom dodajajo polnila in lepila (v glavnem škrbovja). Bambusova sita zamenjajo z drobnimi kovinskimi siti.
• Ko zavzamejo arabci del Pirinejska polotoka se način izdelave papirja prenese tudi na evropska tla.
• Leta 1144 v papirnici v Xatini prvič meljejo na stopah tkaninsko kašo. Mehanizirani postopek pomeni skrajšanje celotnega postopka.
• 1267 papirnica v Fabrijanu / Italija /
• 1338 papirnica La Pielle / Francija /
• 1388 papirnica Gleissmuler / Nemčija /
• 1585 Dartford / Anglija /
• 1665 takratna Rusija
• 1671 prvi mlin za mletje osnovne mase, imenovan holandec / Holandija /
• 1774 beljenje barvnih krp s klorom (nemški kemik Scheler); s tem se znatno razširi surovinska baza.
• 1799 prvi papirni stroj – izumitelj Louis Robert (Francija) – ročni pogon – dolžina traku 15 m. Sušenje in rezanje je potekalo izven stroja.
• 1850 mehanski pogon stroja – močnejši natok mase – zvečana hitrost – 2000 kg papirja v 24 urah – širina traku 1.5 m /Anglija/
• 1844 leta pričnejo z uporabo nove surovine – lesovine, kar pomeni znatno razširjanje surovinske baze (izumitelj F.G. Keller).
• 1874 nemški kemik Mitscherlich po kemičnem postopku izloči čisto celulozo iz rastlinskih vlaken.
• 20. stoletje – avtomatizirano merjenje in mešanje surovin, avtomatska izdelava: širina traku 8 m, 64 tekočih kilometrov traku na uro…

Razvoj papirništva na slovenskem ozemlju

Na Slovenskem je poraba in potreba po papirju narasla v dobi reformacije, v drugi polovici 16. stoletja. Iz Italije pripeljane količine papirja niso več zadostovale, zato je nastala prva domača delavnica papirja. Leta 1579 jo je na Fužinah ob Ljubljanici postavil Janž kisik, ki je bil ugleden zaščitnik protestantske književnosti. V omenjeni delavnici je mojster Pankrac izdelal prvi list papirja na Slovenskem.

• 1579 mlin za mletje papirne mas: Fužine pri Ljubljani
• konec 17. stol. mlin za mletje papirne mase v bližini Vipave
• 1716 mlin za mletje papirne mase – Žužemberg
• 1750 Sv. Duh pri Škofji Loki, Škofja Riža pri Radečah /Zidani most/
• 1767 Ajdovščina
• 1799 francoz LUOIS ROBERTpatentira iznajdbo Parnega stoletja
• 1832 Lubnica pri rušah
• 1843 papirnica na desnem bregu Ljubljanice – 24.junija prvi papir v vevški papirnici
• 1851 papirnica na levem bregu Ljubljanice – Vevče pri Ljubljani
• 1861 Medvode
• 1869 industrijski koncern (Terpinc, Zeschko) – Goričane, Medvode, Vevče
• 1871 gradnja tovarne papirja Sladki vrh (Feuerloscher)

Izmed tovarn papirja, ki so bile zgrajene konec 19. st., velja omeniti še tovarno papirja v Tržiču (l. 1881), izmed tovarn papirja, postavljenih po prvi svetovni vojni, pa papirnico v Količevem, ustanovljeno leta 1920.

Evan Bednjički

Dan drsanja

V soboto, 5.11.2022 sem se šla drsat na drsališče Celje. Tam sem se s prijatelji drsala od 14:30 do 16:30 ker so potem imeli hokej tekmo. Kasneje po drsanju smo šli v kavarno zraven drsališča in si tam naročili vročo čokolado. Zelo zabavno je bilo.

Ella Domadenik, 7.d

Pozor: Dejansko dobra knjiga

Tuutikki Tolonen: Pošastna varuška                                                                                  Kratek opis začetka: Mama TREH otrok prejme ponudbo za brezplačne počitnice na Laponskem, zraven pa dobi še varuško, ki ni najbolj navadna. V resnici je pošast!

Tudi sama sem prebrala to knjigo in se mi je zdela neverjetna. Veliko je bilo stresnih situacij in nepričakovanih preobratov. Vsem, ki sem jim jo priporočala, so bili navdušeni. Če si prebral/a 1. del, moraš obvezno prebrati tudi drugega, ki se imenuje Tuutikki Tolonen: Pošastno podzemlje.

Neža Planko, 7. c

                                                                                                                                     Drsanje

V petek, 4.11.2022, sem šla s prijateljico na drsališče v Celju. Drsali sva se od 10. do 12. ure, ker je drsališče odprto samo 2 uri zaradi treningov hokeja, umetniškega drsanja in hitrostnega drsanja. Imeli sva tudi brezplačen vstop, ker so bile počitnice in smo imeli vsi člani osnovnih in srednjih šol brezplačen vstop. Na drsališču je bilo zelo zabavno.

Eva Pezdevšek, 7.a

Sedmošolci v Celju

V torek, 8.11.2022, smo imeli sedmošolci kulturni dan. Odšli smo v Celje in si ogledali Osrednjo knjižnico Celje in Muzej novejše zgodovine Celje. Ogledali smo si tudi fotografski atelje Josipa Pelikana.

V Osrednji knjižnici Celje smo v okviru projekta Rastem s knjigo vsi prejeli knjigo oziroma strip z naslovom Reformatorji v stripu ali kako smo Slovenci prejeli prvo res dooooolgo knjigo (in eno krajšo, ki je opisala kako pišemo). Tam smo si ogledali tudi stroj za vračanje knjig, kako si knjige lahko sam izposodiš in skladišče.

V muzeju (v Hermanovem brlogu) smo imeli delavnico Slikam brez fotoaparata, kjer smo v temi s posebno kemikalijo risali na fotografski papir in potem sliko razvili.

V fotografskem ateljeju Josipa Pelikana smo si ogledali njegova dela in njegov delovni prostor. Videli smo stekleni fotografski atelje in temnico za razvijanje fotografij. Ogledali smo si tudi staro fotografsko opremo in kako so delovali stari fotoaparati.

Ema Božnik, 7.a

   Fotografski atelje Josipa Pelikana

  Strip Reformatorji v stripu

ZGODOVINA PAPIRJA

Ali veste, iz česa je bil narejen prvi papir?

Pred iznajdbo papirja so različne kulture sveta uporabljale raznovrstne materiale za pisanje informacij. Vlogo prenašalca informacij so prevzemali kamen, glina, les, kovina, papirus… Papir je dobil ime ravno po papirusu.

Papirus je trstiki podobna rastlina, iz katere so v starem Egiptu delali pole, na katere so pisali že pred 5000 leti. Kitajci pa so že pred 2000 leti izdelovali podoben papir, kot ga uporabljamo še danes.

ČE PRETRGAŠ PAPIR …

… opaziš na robu drobcena vlakenca. To so rastlinska vlakna, ki  sestavljajo papir. V vsakem koščku papirja je na milijone stisnjenih in prepletenih vlaken. Papir pa vsebuje še druge sestavine. Polnila ga naredijo tršega , smole  prepričujejo vpijanje črnila, barvila mu dajo barvo. Iz različnih sestavin izdelujejo različne vrste papirja. Rastlinska vlakna v papirju izvirajo večinoma iz lesa. Vsako leto morajo posekati milijon dreves, da imamo dovolj papirja. Papir delajo tudi iz cunj in starega papirja. Če pridobivajo  papir iz starega papirja, porabijo manj lesa, torej varujejo gozdove, porabijo manj energije in manj onesnažujejo vodo ter ozračje.

IZDELOVANJE PAPIRJA

Papirnica je velika tovarna, ki predeluje drevesa v bale papirja. Les zmeljejo in pomešajo z vodo, da dobijo papirno pulpo. Nato mehansko stisnejo plast pulpe v list papirja.

VRSTE PAPIRJA

Obstaja mnogo različnih vrst papirja, od najbolj prefinjenih ročno izdelanih listov do odporne lepenke. Lastnosti papirja so odvisne od surovin in od načina proizvodnje. Z dodatki lahko spreminjajo trdnost, odpornost, teksturo (hrapavost) in barvo papirja. Dodajajo barvila, voske, plastične mase, včasih pa papir tudi potiskajo.

Gal Ribič, 7.d