PRVA TELEVIZIJA

Televizija je tehnologija prenosa negibnih ali gibajočih se slik in zvoka na daljavo. Zasnove za televizijo so bile razvite v 19. stoletju, praktično uporabne zasnove so se pojavile okoli leta 1930. Na olimpiadi v Berlinu leta 1936 so že oddajali televizijski signal.

PRVI EKRAN JE IMEL VGRAJEN MOTOR

Prva generacija televizorjev ni bila čisto elektronska, saj je imel ekran vgrajen motor in sistem vrtečih se plošč s spiralno razmeščenimi luknjicami, s katerimi so dobili sliko predmeta na zaslonu. Ta sistem je leta 1883 izumil Paul Nikpow  in s tem dejansko dal idejo za prenos slike. Do dejanske ideje za prenose slike je prišlo veliko let kasneje. To se je zgodilo leta 1926, ko je škotski izumitelj John Logie Baird izvedel prvi prikaz televizije na svetu, in pri tem uporabil Nipkowe plošče. Sistem elektromehanske televizije so najprej uvedli v ZDA leta 1928, nato leta 1929 v Združenem kraljestvu in Nemčiji, ter leta 1931 še v Franciji in Sovjetski zvezi.

TELEVIZIJA V SLOVENIJI NI ZAŽIVELA TAKOJ 

Medtem, ko je televizija v zgodnjih petdesetih naglo osvajala svet, pa v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji še ni zaživela. V Sloveniji je prvič stekel redni preskusni program 11. oktobra 1958, ki ni več ugasnil. To je bilo razmeroma pozno, in sicer 20 let za britanskim prvim rednim televizijskim programom na svetu, 30 let zatem, ko se je na Slovenskem prvič oglasil radio in 160 let po izidu Vodnikovih Lublanskih novic.

VLOGO TELEVIZIJE PREVZEMAJO DRUGE ELEKTRONSKE NAPRAVE

Danes vlogo televizije prevzema internet, kabelska televizija in druge tehnologije.

Zoja Marčič, 8.a

Državno tekmovanje iz znanja astronomije

V soboto, 14. 1. 2023, je na I. gimnaziji v Celju potekalo 14. državno tekmovanje iz znanja astronomije za Dominikova priznanja.

Naših devet učencev se je ob 8.45 uri zbralo pred vhodom gimnazije. Mentorica ga. Hedžet nas je spremljala do vhoda in do dvorane, kjer so organizator tekmovanja, ravnatelj gimnazije in astrofizik imeli kratek govor (trajal je 15 minut). Vsi smo nestrpno čakali, da pridemo v dodeljene učilnice. Tam smo dobili tudi sendviče in tetrapake soka.

Pisati smo začeli ob 10. in končali ob 12. uri. Prvih in zadnjih 15 min nismo smeli oditi iz učilnic. Po končanem tekmovanju smo počakali, da so vsi končali. Starši so po nas prišli ob 13. uri.

Uradni rezultati so bili objavljeni v soboto, 21. 1. 2023. Z veseljem sporočamo, da so učenci naše šole dosegli odlične rezultate in priznanja.

(na sliki je ozvezdje Orion)

Urška Sitar, 8. a, in Neža Planko, 7. c

 PRVI SLOVENSKI ČASOPIS (Lublanske novize)

Lublanske novize (novice) so izhajale najprej kot poltednik, nato pa kot tednik od 4.januarja 1797 do 27. decembra 1800 veljajo za prvi slovenski časnik.

Pobudo je dal Žiga Zois, realiziral pa jo je Valentin vodnik. Valentin Vodnik se je rodil v kmečko-obrtniški družini bil je prvi otrok v družini. Rodil se je 3.februarja leta 1758 in umrl 8.januarja leta 1819. Upravljav je več poklicev bil je pesnik, prevajalec razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar, urednik in slovenski duhovnik.

Na začetku so novice izhajale v 100 izvodih kasneje pa je izšlo 12.000 izvodov na 78.000 straneh.

V ljubljanskih novicah so objavljene poučne in zabavne vsebine ter novice iz politike, gospodarstva in kulture. Novice so bile za tisti čas dokaj aktualne saj so imeli pri objavi novic šitiridnevno zamudo.

Zanimivosti: 

V čast Valentinu Vodniku so postavili kip in po njemu poimenovali Vodnikov trg kjer stoji njegov kip.

Eva Pezdevšek in Ajda Koprivnik, 7. A

ŠOLSKE DELAVNICE O SPOZNAVANJU

S šolskimi delavnicami na temo spoznavanja smo pričeli tretji teden v letošnjem šolskem letu. Potekale so vsak mesec enktrat.

Delavnice so potekale v dveh skupinah, v katerih smo se pogovarjali o prijateljstvu in o tem, kaj priiateljstvo pomeni. Ljudje, s katerimi smo obkroženi in se družimo, predstavljajo pomembno vlogo v našem življenju. Poudarek na delavnicah je bil, da ugotovimo, kakšnega prijatelja si želimo. Ponavadi si želimo ob sebi nekoga, ob katerem se bomo počutili prijetno, sprejeto, nekoga, s katerim se bomo lahko pogovarjali in seveda nekoga, ki bo imel do nas razumevanje in spoštovanje. Enako pa moramo seveda ravnati in dajati tudi sami.

Po zaključenih delavnicah smo se naučili, kakšen naj bi bil pravi prijatelj in kaj pomeni, da ima prijatelj dober odnos do osebe, ki se druži z njo.

Aleks Samec, 8. d

PRVI SLOVENSKI ČASOPISI

Leta 1797 je v Ljubljani izšla številka prvega slovenskega časopisa- Ljubljanskih novic.

Ljubljanske novice oziroma izvirno Lublanske novize so izhajale med letoma 1797 in 1800, naprej kot poltednik kasneje pa kot tednik. Pobudnik časopisa je bil baron Žiga Zois, slovenski pesnik Valentin Vodnik pa je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodov, bilo je 33 naročnikov. Ljubljanske novice so bile prvi časopis v slovenščini. Leta 1778 je začel izhajati ljubljanski časopis, ki pa je bil v nemškem jeziku. To je bil dnevnik , ki je izhajal vse do leta 1918, ko je propadla habsburška monarhija.

Slovenski narod (1868–1943) je bil politični časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno. Po smrti urednika Antona Tomšiča leta 1871 je časopis za kratek čas vodil Ivan Železnikar, nato je do svoje smrti leta 1881 Slovenski narod urejal Josip Jurčič. Časopis je ob pričetku izhajanja najprej posloval z izgubo, ker ni imel svoje tiskarne. To je dobil ob selitvi v Ljubljano leta 1872 z ustanovitvijo delniške družbe Narodna tiskarna.

Časopis Slovenec je bil v letih 1873 – 1945 glasilo slovenskega katoliškega gibanja, glavni slovenski politični časnik, ki je močno zaznamoval slovensko politično življenje in razvoj slovenskega časnikarstva in vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem. Začel je izhajati 14. oktobra leta 1873 kot odgovor na mladoslovenski Slovenski narod. Že od samega začetka je bil kritično nastrojen do domače politike, konec koncev so ga urejali pomembni predstavniki slovenskega političnega katolicizma in slovenskega političnega in kulturnega življenja. V bolj demokratičnem ozračju razvoja SLS in pod sposobnimi uredniki je v dvajsetih letih 20. stoletja dosegal zavidljivo časnikarsko raven in v tem prekašal liberalna Slovenski narod in Jutro.

Ella Domadenik, 7.d in Ema Božnik, 7.a

Božička vsi poznamo, a njegovi uslužbenci niso vedno deležni takšne pozornosti, kot jo dobi on. Danes smo intervjuvali borca za palčkove pravice, Hanza kovača, da nam pove kako je res delati za Božička.

Dober dan Hanz.

Dober dan.

Torej Hanz, zdaj ko je decembra konec, me zanima če se ti je letos praznično obdobje zdelo kaj stresno?

Stresno! Pri Božičku je vsak dan stresno! Ne samo med prazniki ,že 26.decembra smo že začeli izdelovati nove igrače! Saj bi lahko vse naročili preko interneta, a je Božiček rekel da je bolj “pravljično” če jih sami izdelamo. Jože že pol leta ni videl svoje družine za zato ker je delal igrače, a to pase mu zdi pravljično!

Kaj pa Božiček, ali on kaj pomaga pri delu?

Seveda ne! Mogoče sem ga dvakrat videl da bi delal karkoli drugega kod pa piti čaj in jesti piškote! Ponavadi še v delavnico ne pride, ker je tam tako mrzlo.

Pa ste mogoče pomislili da bi dali odpoved?

Sem že razmišljal o tem, a mislim da ne bi mogel najti nove službe. Pol ljudi sploh ne verjame v palčke, kaj šele da bi kakšnega zaposlili.

Ali dobite kaj plače?

Ja jo. Ampak je zelo majhna. Vsak dobi le pol centa na leto.

Kako pa je to sploh možno?

Božiček je kupil stroj ki lahko razpolovi kovance. Verjetno ga je stroj stal več kot pa da bi nam dal normalne plače.

Torej zdaj veste kaj se res dogaja v Božičkovi delavnici. Pokličite 1919 če hočete donirati 5€ za uboge palčke. Lahko jim reši življenje.

Filip Žagam,8.a (: 

INTERVJU Z GOSPO BOŽIČEK

Danes bom imela čast intervjuvati gospo Božiček, ženo Božička, ki nam vsako leto nosi darila.

Novinarka: Pozdravljeni. V čast mi Vas je intervjuvati.

Ga. Božiček: Tudi meni je v čast, da bo nekdo intervjuval mene.

Novinarka: Prvo vprašanje se glas: kako je biti poročen z Božičkom?

Ga. Božiček: Obupno! Vedno hodi na neke zabave in v bare in ko ob pol treh zjutraj pride domov pravi, da je delal igrače s palčki.

Novinarka: Kako pa veste da laže?

Ga. Božiček: Zato ker vedno smrdi po alkoholu. In palčke sem vprašala če jim res hodi pomagat pa so rekli da ga vidijo samo na Božič.

Novinarka: Če Vas to tako moti zakaj se ne ločita?

Ga. Božiček: Saj se bova. Pred dvema tednoma sem svojemu odvetniku poslala pismo da naj uredi ločitvene papirje, ampak ker se približuje božič je pošta polna.

Novinarka: Kaj pa načrtujete delati po ločitvi?

Ga. Božiček: Odselila sem bom na Maldive in cele dneve poležavala na plaži.

Novinarka: Pa ne mislite da bo Božiček nesrečen brez Vas?

Ga. Božiček: Ne, takoj ko bom odšla bo našel novo ženo; ki bo pekla 20 000 000 000 piškotov vsako leto.

Novinarka: Vredu. Hvala za sodelovanje.

Ga. Božiček: Bilo mi je v veselje.

In to je bil zanimiv intervju z gospo Božiček.

Urška Sitar,8.a

INTERVJU S PALČKOM

Začenja se božični čas. Tudi to leto imajo Božičkovi pomočniki palčki kot vsako  leto veliko dela. Nas pa je zanimalo več o poteku dela, npr. koliko daril zavijejo na leto. Danes bomo intervjuvali malega in zanimivega palčka.

Kako se počutiš kot palček in kakšen je občutek delati z Božičkom?

Biti palček je naravnost prečudovito, saj lahko medtem ko zavijaš darila, kakšnega tudi vzameš in nato se Božiček zeloooooo razjezi. Z Božičkom je full zabavno delati.

Ali dobite tudi ob koncu meseca kaj denarja?

Ja, ponavadi smo ga, ampak letos je naš Božiček malo pozabil, ker je že star in ker smo mu kradli darila.

Koliko vas je?

Preveč, včasih si želim, da bi nas bi bilo malo manj, ker ni veliko prostora v delavnici.

Ali jelenček Rudolf res zna leteti?

Seveda, ampak je bilo potrebnih zelo velik vaj in veliko časa.

Koliko je Božiček star?

Tega podatka žal ne smemo razkriti.

Ali ste se palčki že rodili kot pomočniki Božička?

Ja, to gre že iz roda v rod.

Koliko let že delaš za Božička in koliko si star?

Delam že okoli 10 let star, star pa sem 150 let, čeprav izgledam zelo mlad.

Koliko daril zaviješ čez celo leto?

Joj, zavijem jih toliko, da sploh več ne štejem.

Ali imate sploh imena? In če jih imate, ali si Božiček vse zapomni?

Imamo bolj vzdevke. Ne, Božiček si jih ne zapomni.

Eva Pezdevšek in Ella Domadenik, 7. a in 7. d

INTERVJU Z ZVEZDNIKOM OLAFOM

Začenja se zima in to je med mnogimi drugimi tudi čas snežakov. In eden izmed njih je naš Olaf. Zagotovo ga vsi poznate! Olaf je nagajiv snežak iz risanega filma LEDENO KRALJESTVO. Je pa tudi pevska zvezda! Danes bomo naredili intervju z njim.

Kako se počutiš zdaj, ko je prišla zima in in si spet lahko živ?

Ja kaj naj rečem… Fajn je ker ne rabim več klime uporabljat na polno pa gre majn elektrike. Pa manj denarja!

Ali tudi tebi Božiček nosi darila vsako leto?

Ja, veš da. Jaz dobim še enkrat več daril kot vi mali bizgeci!

Kaj na svetu imaš najraje?

Rad imam tople objeme! ❤

Kako je bilo igrati v risanki Ledeno kraljestvo? Kakšni sta Elza in Ana?

V filmu je bilo igrati fascinantno in zelo čudovito! Super. Ana in Elza pa sta itak super osebi! Odlična izkušnja, ki je nikoli ne bom pozabil. Sploh ne zato, ker imam doma 5 CD-jev od vsakega dela Ledenega kraljestva!

Kako je bilo, ko ti je Sven pojedel nos?

Joj, to pa je bilo res grozno. Nisem mogel vohati, dokler mi ga ni vrnil! Grozno…Res.

Ali je res, da prihaja tretji del Ledenega kraljestva?

Ne povem vam še! Za zdaj je to moja mala skrivnost…😁

Ali rad poješ? So ti všeč prizori, ko poješ?

Da, zelo rad pojem in našega režiserja sem gnjavil, da v risanki zelo veliko pojem! Tukaj si pa poglejte prizor, v katerem zablestim! ✨

Ema Božnik in Ajda Koprivnik, 7.a