Danes sem dedka vprašala kako je bilo nekoč v osnovni šoli.

Zdravo dedi,kako si?

Zdravo, odlično sem.

Torej vprašala te bom par vprašanj. Kar začniva. Ali je bila osnovna šola težka?

Ja osnovna šola je bila precej težka.

Kako in kdaj ste hodili v šolo?

Hodili smo peš, in sicer eno uro in pol. Pouk je trajal od 9.00 do 13.30

Se spomniš kakšnih zanimivosti na poti do šole ali iz nje?

Veliko jih je bilo. Najbolj se spomnim, da smo se kdaj tudi zaigrali in je pot trajala še  dlje kot ponavadi.

Koliko učencev je bilo v enem razredu?

Tega ne vem. Vem le, da je imel en učitelj po dva razreda.

Katere predmete ste imeli?

Slovenščino – lepopis, računstvo in telovadbo. V 7. in 8. razredu pa še srbohrvaščino.

 Ali ste imeli v šoli malico?

Ne, v šoli nismo imeli malice. S sabo smo imeli kakšno jabolko ali kos suhega kruha.

Kje ste telovadili?

Če je bilo lepo vreme, smo bili zunaj na dvorišču. Pozimi in v primeru dežja pa smo telovadili kar v jedilnici.

 Ali ste imeli torbo, učbenike in zvezke? S čim ste pisali?

Torbe nismo imeli. Imeli smo samo en zvezek, ki smo ga vtaknili v malho. Pisali smo s peresnikom, ki smo ga namakali v tinto. Svinčnike smo dobili proti koncu šole, ampak so bili takšni, da se je hitro vse razmazalo.

Kako je izgledala učilnica?

Imeli smo dolge lesene klopi. Pozimi smo se greli z velikim zelenim kaminom.

Kako so takrat kaznovali učence, če niso bili pri pouku pridni?

Za deset ali dvajset minut so morali stati pred tablo. Če si še posebej nagajal, so te med poukom enostavno poslali domov.

 Kako so ocenjevali znanje? Ali ste bili za oceno vprašani ali ste pisali kontrolno nalogo?

Ocen nismo imeli. Učitelj je presodil, ali si se naučil dovolj, da greš v naslednji razred ali ne.

Ella Domadenik 7.d

JUGOSLOVANSKA RATNA MORNARICA

Delo in življenje na ladji v času Jugoslavije

Ko je bil moj dedi Branko star 19 let, je šel v Jugoslovansko ratno mornarico (skrajšano JRM). Povedal je, kako je bilo, kaj so počeli in kako so živeli.

V mornarico sem šel 11. 11. 1977. Star sem bil 19 let in bil sem strojni upravljalec ladijskih motorjev. Moja naloga je bila, da sem pred odhodom prižgal motorje, da so se ogreli in ko je poveljnik dal komando, smo se lahko odpravili.

Uradno smo se imenovali Jugoslovanska ratna mornarica in poveljnik mornarice je bil admiral Mamula. Pluli smo po veliko otokih: Lošinj, Rab, Brioni … Leta 1978 smo dostavili štafeto na Brione. Vojake smo vozili tudi na otok Lošinj, kjer so imeli tabor.

Bil sem tudi na Galebu, ki je bila največja vojaška in hkrati tudi predsedniška ladja. Z njo se je Josip Broz Tito vozil po Egiptu, severni Afriki in Indiji … Sedaj je ta ladja v Reki in bi naj v prihodnosti iz nje naredili muzej.

Kuhal nam je kuhar iz Škofje Loke, ki je kuhal zelo dobro. Jedli smo pasulj, golaž, lovili smo ribe, sipe in hobotnice ter jih nato spekli. Ulovili smo tudi morskega psa (sicer velikega le 1 m in nato smo ga pojedli). Jedli smo tudi odlične šparglje z jajčki, ko v Sloveniji še vedeli niso za njih.

Imeli smo dvoje vrst uniforme:

1. LETNA uniforma je bila bolj tanka in bele barve. Morala je biti “speglana na ivico” (zlikana na rob) in

2. ZIMSKA uniforma, ki je bila modre barve in debelejša.

Iz mornarice sem odšel 25. 4. 1979. Odložili so nas na Lošinju in od tam smo se peljali domov z avtobusom.

Ema Božnik, 7. a

Kako je izgledala šola včasih ?

Zagotovo smo se vsi kdaj spraševali kako je bilo z šolo, ko je sami še nismo obiskovali – ali celo še nismo bili živi. Veliko se je spremenilo in če hočemo zares vedeti moramo vprašati tiste, ki so to izkusili na lastni koži. Zato sem o tej temi vprašala dedka in babico.

Pozdravljena. Postavila vama bom nekaj vprašanj v zvezi z šolo, kakršna je bila včasih.  Ali mislita, da se zelo razlikuje od zdajšnje?

V nekaterih pogledih ja, v drugih pa ne.

Ali ste se učili iste predmete kakor se jih mi?

Ja, predmeti so bili večinoma isti. Edina razlika je, da so se nekateri imenovali drugače.

Na primer: Prirodopis – Biologija

Zemljepis – Geografija

Kako je potekala prehrana?

Malico smo imeli v šoli, kosila pa ni bilo. Revnejše družine so imele zagotovljeno finančno podporo.

Kako ste preživeli prosti čas, kdaj ste delali domače naloge in kdaj ste se učili? 

Domačo naloga smo vedno naredili takoj, ko smo prišli iz šole zato, da nam je ostalo čim več časa za igro. Igrali smo se Zemljo krast, Gnilo jajce, Ali je kaj trden most, skrivalnice, lovljenje…ter igre z žogo( Med dvema ognjema, odbojka, nogomet, rokomet…). Za učenje si je vsak našel čas, ki mu je najbolj ustrezal. Večina se nas je učila zvečer, ko smo se vrnili domov.

Koliko časa pa je trajal pouk?

Pri nas je pouk po navadi trajal od 8.00 do 13.00, kadar smo imeli preduro pa se je začel že prej.

Hvala vama za sodelovanje!

Nadja Zilli, 7.c

V petek, 31.3.2023, smo se člani častnega društva novinarjev OŠ Vojnik odpravili v Celje in smo si ogledali časopis Novi tednik in radio Celje.

Povedali so nam nekaj o časopis. Izvedeli smo, da je že zelo star, eden izmed najstarejših časopisov v okolici. Z nami je bila glavna urednica Novega tednika Manca Mirnik.

Nato smo se odpravili še v predel, kjer imajo radijske studie in prostore za snemanje. Boštjan Oder nam je povedal kako poteka vse to na radiu. Ker smo bili sami člani častnega društva novinarjev OŠ Vojnik, so nam dovolili, da se podpišemo na njihovo tablo slavnih. 😀 Videli smo tudi, kako v živo poteka program in kaj delajo speakerji.

Bilo je zelo zanimivo. Veseli smo, da smo bili del tega. Najbolj pa nam je bil všeč sladoled na koncu. 🍦😀

Ema Božnik, 7.a

(Ella Domadenik, 7.d)

INTERVJU Z DEDIJEM 

Ker veliko ljudi zanima kako smo ljudje včasih živeli, se igrali, kakšno je bilo šolanje sem se odločila, da bom danes intervjuvala mojega dedija

Zdravo dedi! Ali je to danes tvoj prvi intervju, in kako se počutiš?                              Živjo! Počutim se vredu, vendar tudi malo živčno, saj je to moj prvi intervju

Zanimivo. Zanima me kako je bilo včasih šolanje?                                                     Definitivno je bilo zelo drugačno od današnjega. Že sama potrebščine so bile drugačne. Veliko se je spremenilo.

Ali ste morali nositi kakšne posebne uniforme?                                                              V naši šoli, ki je bila na podeželju, nismo imeli nobenih uniform. Saj je zelo malo otrok hodilo na to šolo in tudi uniforme so veliko stale.

Kakšne so bile šolske potrebščine? Ali ste imeli veliko domače naloge?                     Ko danes primerjam šolske potrebščine med seboj so precej drugačne. V mojih časih smo rabili samo majhno tablico, kredo in gobico. Večkrat se mi je tudi zgodilo, da medtem ko sem hodil domov se mi je zbrisala domača naloga. Nalog je bilo dosti manj, saj je veliko otrok moralo pomagati na kmetiji.

Kaj pa malice in kosila, ali je to bilo to vključeno v šolo?                                               Ne. Sami smo si prinašali hrano v šolo. Včasih je mama spekla kruh in smo ga imeli za več dni. Vsak od otrok je vzel en kos kruha in ga odnesel v šolo.

Ali so bili učitelji prijazni? Ste imeli razrednike?                                                             Učitelji so bili za tisti čas zelo prijazni. Sedaj bi bili zelo strogi. Imeli smo razrednike.

Ali so bila spraševanja naporna?                                                                                       Če si seveda znav, niso bila naporna. Vendar otroci smo morali pomagati na kmetijah, zato nismo imeli časa, da bi se učili.

Kako si prihajal domov?                                                                                                     V šolo smo in iz šole smo prihajali peš. Vendar mi je bilo všeč saj sem med potjo videl veliko zanimivega.

Ali ste imeli organizirane kulturne in športne dneve?                                                     Ne. V mojih časih sploh nismo poznali kaj je to. Smo pa včasih šli na kakšen pohod.

Ali ste imeli omarice? Ste se morali v vstopu v šolo sezuti?                                            Omaric nismo imeli. Tudi sezuvati se nam ni treba, saj smo bili vsi otroci bosi.

Ste imeli ukore in opomine?                                                                                                 Tega še takrat nismo imeli. Imeli pa smo kazen. Učitelji so ves čas imeli zraven palico in če nisi imel domače naloge so te udarili po prstih. Osel je bil za tisti čas najhujša kazen, vendar se lahko pohvalim, da nisem bil nikoli na njem.

Marčič Zoja, 8.a

Obisk pri pravih navinarjih v Celju

V petek, 31. 3. 2023, smo učenci izbirnega predmeta TISK odšli v medijsko hišo Novi Tednik & Radio Celje.

Učenci smo tja odšli, da bi videli prave novinarje v službi. Z gospo Barbaro Ojsteršek Bliznac in gospo Valerijo Jakop smo po malici z avtobusom odšli v Celje. Ko smo prišli v medijsko hišo, nas sprejela glavna urednica Novega tednika Manca Mirnik. Razložila nam je vse o časopisih in Novem tedniku. Nato nas je sprejel gospod Boštjan, ki vodi jutranji radio. Pokazal nam je snemalni studio, kako snemajo in kako odpraviti napake v posnetku. Na koncu smo v Vojniku odšli na sladoled.

Zdelo se mi je zelo zanimivo in bi še kdaj šla na podoben izlet. Tudi drugim je bilo všeč. Veliko mojih sošolcev in sošolk je reklo, da se bodo naslednje leto vpisali v izbirni predmet samo zaradi izleta, ampak seveda bi videli tudi, kako zanimivo je pisati članke.

Urška Sitar, 8. a

                          INTERVJU Z BABICO O PREHRANI STARIH ČASOV

Svojo babico sem za šolsko nalogo vprašal nekaj vprašanj o prehrani iz njene mladosti in šolske prehrane.

Ali ste v šoli imeli malico in kosilo?

V šoli smo imeli malico, kosila pa ne.

Kaj ste dobili?

Po navadi smo dobili kos kruha, domačo marmelado in belo kavo ali kakav.

Ste za malico v šoli plačali?

Da.

Kaj so jedli tisti, ki malice niso plačali?

Niso dobili malice in so si prinesli nekaj za pod zob od doma.

Kaj ste jedli doma za vsak obrok?

Po navadi smo za zajtrk jedli žgance in mleko, za kosilo fižol in zelje, za večerjo pa polento in mleko.

Koliko hrane ste si pridelali doma?

Doma smo si pridelali vso hrani, ki smo jo rabili.

Ste bili kdaj zelo lačni?

Zelo lačni nismo bili nikoli, čeprav nismo imeli obilne hrane.

Ali je takrat bila hrana dobra?

Za tiste čase je bila hrana kar dobra.

Kaj je bila tvoja najljubša hrana?

Moja najljubša hrana je bila enolončnica in kos kruha.

Se hrana danes razlikuje od hrane iz tvojega otroštva.

Da, hrana danes je bolj raznolika, hrana takrat pa je bila bolj kmečka.

Ali pogrešaš hrano iz svoje mladosti?

Ja. Poskušam jo kuhati, ampak ne vsak dan.

Timjan Mauh, 7.c

DEDKI IN BABICE DOBILI TELEFON ŠELE PRI 50 LETIH

Star sem 70 let in povedal vam bom nekaj o svojem šolanju ter kaj smo počeli ko smo bili mladi.

1. Koliko si bil star ko si zaključil osnovno šolo?

Star sem bil 15 let.

2. Ali si imel veliko domače naloge in kako je to vplivalo na prosti čas?

Ja, imel sem zelo veliko domače naloge. Prosti čas sem v večini imel samo ob nedeljah.

3. Ali je bilo težko dobiti dobre ocene?

Ja, moral  sem se veliko učiti.

4.Kakšni so bili učitelji?

Bili so zelo strogi.

5. Ali je bilo težko dobiti službo?

Odvisno, kakšen poklic si želel opravljati.

6. Ali vas je bilo veliko v razredu? Koliko?

Ja, zelo veliko. Bilo nas je 40.

7. Ali je delo na kmetiji vplivalo na tvoje šolanje?

Ja, saj sem moral veliko pomagati

8. Ali je bilo težko priti na dobro srednjo šolo?

Moral si imeti pozitivno zaključen osmi razred.

9. Kako si se vozil v in iz srednje šole?

Bil sem v internatu, zato domov nisem hodil pogosto, vozil sem se s kolesom, kasneje z motorjem.

10. Kje si obiskoval srednjo šolo? Je v Celju ni bilo?

Obiskoval sem jo v Ljubljani. V Celju je ni bilo.

11. Kakšne igre si se igral?

Fuč, med dvema ognjema, nogomet …

12. Kateri šolski predmet ti je bil najljubši?

Zemljepis oz. geografija.

13.Si se veliko učil?

Ja, saj drugače nisem mogel dobiti dobre ocene.

14. Kdaj si dobil prvi telefon?

Pri 50 letih.

15. Kaj si počel med prostim časom, ko si bil v internatu?

Hodili smo na nogometne tekme.

Eva Pezdevšek in Ajda Koprivnik, 7.a

Zgodovina slovenskega radia

Zgodovina slovenskega radia je zelo zanimivima in se začenja leta 1903, ko so bili opravljeni prvi poskusi z brezžično radiotelegrafijo, leta 1928 pa je začela delovati prva radijska postaja na Slovenskem.

Leta 1908 so bili objavljeni prvi poizkusi z brezžično radiotelegrafijo. Ko so študentje poskušali vzpostaviti zvezo med Kranjem in Šmarjetno goro, je Albin Belar sestavil brezžični žepni sprejemnik za meteorološke in seizmološke namene,   Rafael Eržen je bil eden med zadnjimi Slovenci, ki mu je uspelo sestaviti dober radio, z njim je lahko ujel ameriško postajo Pittsburgh. Prve poizkuse z radijskim oddajanjem je opravljal Marij Osana, ki velja tudi za očeta slovenskega radija. Rudi Omota je leta 1924 izdelal radijski sprejemnik iz sestrinega dežnika, ki ga je uporabil za anteno pri svojem detektorju in delal je brez napajanja. Poleg tega je izdelal še en kratkovalovni sprejemnik, ki ga je razstavljal na velesejmu in z njim ujel Radio London. Leta 1925 v Kočevju je petnajstletni Franc Jenčič izdelal prvi slovenski avtomobilski radijski sprejemnik za veleposestnika Franca Lavrina. Leta 1925 je bil v Ljubljani ustanovljen Radioklub. 8. maja 1925 so radioamaterji iz Ljubljane pod njegovim vodstvom prenašali program, ki so ga lahko slišali na Bledu. 26. januarja 1926 je Osana organiziral prvi radijski prenos koncerta glasbene matice. Pod vodstvom Marija Osana je 28. 10.1828 začela poskusno delovati radijska postaja Radio Ljubljana. Kasneje istega leta je publiki postala dostopna radijska postaja Radio Ljubljana. Med 2. svetovno vojno se je delovanje radia prekinilo, leta 1954 sta bila na novo ustanovljena Orkester radia Ljubljane in Komorni zbor. Postopoma so začeli uvajati se drugi program (1951) in leta 1969 še tretji radijski program. Radio Slovenija International, ki je bil namenjen vsem tujejezičnim prebivalcem Slovenije in v Mariboru delal do 1985. Med regionalne radijske postaje spadata še Radio Capodistria, ki oddaja v italijanščini in Pomurski madžarski radio, ki oddaja v madžarščini. Uvedene so bile številne tehniške novosti- gradnja studiev, izboljšanje zvez in UVK- oddajniki, ki so močno razširili slišnost in kvaliteto zvoka. Slovenija je bila v Evropi tretja, ki je uvedla UVK- sistem. Radio je postal najširši in najhitrejši informator slovenskega prebivalstva.  Posebnim interesnim skupinam namenjajo programe tri radijske postaje: Radio Študent v Ljubljani (1969), študentski Radio MARŠ v Mariboru (od 1990), ljubljanski Radio Ognjišče s prevladujočo versko vsebino (od 1994). Radijski medij, zlasti posamezne programske zvrsti, proučujejo na Fakulteti za družbene vede v sklopu komunikoloških ved. Študij je namenjen praktični vzgoji novinarjev, med drugim tudi radijskemu usposabljanju. Izobraževanje za radijsko režijo poteka na AGRFT v Ljubljani.

Timjan Mauh, 7.c