BABIČINE DOGODIVŠČINE

HOČEM KRAVO:

Nekega dne sta moja babica in njen brat hodila domov iz šole. Sredi gozda sta opazila denarnico. Pripadala je njenemu sosedu rudarju. Izgubil jo je, ko se je vračal domov iz službe. Babica in njen brat sta pobrala denarnico, in jo skrila doma v hlev. Dolgo sta razpravljala, kaj bi si kupila. Danes bi si otroci verjetno kupili kašne sladkarije ali pa igračo, ampak onadva sta mislila da bi bilo najbolje kupiti kravo. Nista ravno pomislila kam bi jo dala, s čim bi jo nahranila, ali pa kam bi jo skrila pred starši, a bila sta odločena da bosta kupila kravo. Na žalost sta ugotovila da dva otroka v trgovini krave ne moreta ravno kupiti. Ker potem nista ravno vedela kaj storiti z denarjem sta povedala svojima staršema, ki sta seveda zahtevala da denarnico takoj vrneta sosedu. Na koncu je sosed dobil denarnico, babica ni nikoli dobila krave. 🙁

BOLNICA V VOJNIKU:

Kot verjetno veste je v Vojniku psihijatrična bolnišnica. To se vam verjetno zdi čisto normalno, a moji babici se definitivno ni. Vsakič ko so z družino šli na morje mimo Vojnika se je skrivala v avtu da je kdo ne bi videl prek okna. Iz nekega razloga je  mislila da če jo kdorkoli iz Vojnika opazi, jo bodo ugrabili, in jo zaprli v psihijatrično bolnišnico.

INTERVIJU Z DEDKOM

Moj dedi je Miro Klinc znan glasbenik, ki igra še danes.Izbrala sem si ga pa zato, ker je najboljši. In predvsem ga imam zelo rada.

Kako je potekalo šolanje?

Ni bilo tako enostavno kot je v današnjih časih morali smo redno poslušati in nismo smeli ugovarjati učiteljem.

Kako je bilo živeti v glasbeni družini?

Bilo je zelo super saj sem vedno bil najboljše oblečen .

Kako je potekalo šolanje?

Vstal sem zelo zgodaj in se učil od 5.00 zjutraj redno sem se učil zato sem imel same lepe ocene.

Šola se je začela ob 6.30 in trajala do 15.00

Kaj najbolj pogrešaš?

Najbolj pogrešam moje prijatelje, ki so mi vedno stali ob strani in pomagali.

Kaj bi priporočal današnjim učencem?

Da se redno učijo in poslušajo pri urah ,ko pa pridejo domov pa novo snov ponovijo.

Je res, da si se prvi naučil igrati inštrument?

Ja saj sem doma, ko je mama delala vzel harmoniko in vadil.

Pri koliko letih si usnaovil svoj ansambel?

Pri 15 letih bilo nas je pet in obstajamo še danes ampak ne igramo več tako veliko, ker je koren a naredila svoje.

 NIKA BUTINAR 9d

ŽIVLJENJE NEKOČ

Moja babi Metka se je rodila leta 1956 v Celju. Zaposlena je bila v banki, zdaj je upokojena. Z mojim dedijem sta si zgradila hišo zraven vrtnarije.

»Kakšen je bil potek pouka?«

»Moram reči, da je bil pouk v šoli kar težek in zahteven. Imeli smo zelo malo časa za malico.«

»Na kaj ste pisali?«

»Pisali smo na tablice s kredami.«

»Kako so ocenjevali v šoli?«

»Lahko si bil vprašan ali lahko smo pisali test.«

»Ali ste imeli malico?«

»Malico je imel tisti, ki jo je prinesel v šolo.«

»Ali ste imeli prevoz do šole?«

»Jaz ga nisem imela.«

»Ali ste morali za šolanje kaj plačati?«

»Da, za šolanje se je plačevalo.«

»Kakšni so bili odmori?«

»Odmori so bili zabavni, imeli smo 5-minutne in 15-minutne odmore.«

»Kaj ste delali med odmori?«

»Med 5-minutnimi smo se pripravljali za naslednjo uro, med 15-minutnim pa smo jedli.«

Sven Kroflič, 8.d

MOJ DEDI

Mojega dedija sem zbral zato ,ker ima veliko zgodb saj je veliko potoval.

Ali imaš kakšnje izkušnje v vojski?
Ja imam. Kaj te pa zanima?

Kako dolgo si bil v vojski?
Bil sem 5 let. Bilo je zelo zanimivo.

Kaj si delal v vojski?
Bil sem prostovolno. Delali smo: čistili smo orožje. Mogel si biti skos resen in zbran pri vsem.

Kaj si se naučil v vojski?
Naučil sem se descipline in veliko novih veščin.

Katere pištole ste uporabljali?
Uporabljali smo Fn M1900, Colt M1900 in Lot 5362.

Koliko si bil star ko si šel v vojsko?

Bil sem star 18 let.

Katero orožje ste najbolj uporabljali?
Najbolj so uporabljali Lot 5362.

Katero orožje si ti najraje uporabljal?
Najraje sem uporabljal Colt m1900.

Kako dolgo nazaj si bil vojski?
Bil sem dobrih 20 let nazaj.

Kakšne so bile šole v tistih časih?
Bile so temne vsi smo se učiteljev bali.

Aleks Samec, 8. D


          

France Prešeren

• ROJSTVO

France Prešeren se je rodil v kmečki družini in sicer leta 3.12.1800. Bil je prvi sin mami Mine in atija Šimna Prešerna. Njegov rojstni kraj je bila Vrba. Že pri sedmih letih je mogel iti od družine stran. Prvih besed ga je naučil stric ki je bil župnik.

• ŠOLANJE

V osnovni šoli je bil tako priden, da so ga zapisali v zlato knjigo. Po uspešno zaključenem študiju na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi, pri pisanju katerih ga je pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop.

• PESMI

Napisal je tudi veliko pesmi npr. Povodni Mož… Naljbolj znana pa je Zdravljica ki je naša himna.

• LJUBEZEN

Nekako v tistem času, ko se Prešeren suvereno sprehaja po pesniških poteh, mu na vsakdanjih poteh pride nasproti Julija Primic, mlada in krhka gospodična iz bogate trgovske družine, ki za dolga leta postane pesnikova neuslišana muza.

• FRACETOVA JULIJA

Julija Primic se je rodila 30. maja 1816 v hiši (pozneje Krisperjeva hiša) na vogalu Špitalske (današnje Stritarjeve) ulice in Rotovškega (zdaj Mestnega) trga v Ljubljani. Bila je drugorojeni otrok premožnega trgovca Antona Primica in njegove žene Julijane Hartl.  Prvi se je leta 1813 rodil brat Janez. Julijo in njenega brata je mati vzgajala sama, saj je komaj dva meseca po njenem rojstvu za jetiko umrl njen oče. Njena mati je tedaj tolažbo našla samo v vzgoji in delu, ki ga je morala opravljati po moževi smrti.

• PRIJATELSTVO

Imel je dva zelo dobra prijatelja :Matija Čop in Andrej Smole.

Ajda, Eva, Ella, Ema

Ali naj otroci gredo v šolo z ali brez telefona?

Nakup prvega pametnega telefona je pomembna starostna prelomnica za vsakega otroka. Pravi čas zanj je takrat, ko to presodijo starši. Učitelji bi telefone najraje sprejeli šele ob koncu devetletke, a realnost kaže, da jih imajo otroci že v nižjih razredih. Starši naj bi nad uporabo telefona pri svojih otrocih bedeli vsaj do devetega leta starosti.

Med nami je tudi vedno več tudi takšnih otrok, ki novodobno napravo v roke dobijo že v zgodnjih letih. Kdaj je pravi trenutek za telefon, je težko določiti, pravijo pri psihološki podpori in pomoči mladim pri čezmerni rabi interneta.

Ajda, Eva, Ella, Ema

Življenje nekoč

Moj dedek Tone Breznik se je rodil leta 1958. Zelo je bil pameten, zato je tudi končal osnovno šolo, srednjo šolo ter fakulteto. Njegov oče je bil ustanovitelj 4 kovačev, a on se ni odločil za to pot v življenju. Postal je elektrotehnik.

Kako si odraščal?

Odraščal sem v  glasbeni družini z očetom Antonom, ki je ustanovitelj 4 kovačev, mamo Paulo ter s sestrama Cilko in Romano.

Koliko si bil star, ko si dobil prvo sestro?

Star sem bil 3 leta, ko se je rodila Romana, in 12, ko se je rodila Cilka

Kakšne razlike so z današnjimi otroki in s temi, s katerimi si odraščal?

Manj se zunaj igrajo, kot pa smo se včasih, so več na elektronskih medijih, nekateri ne spoštujejo starejših ljudi in nimajo veliko stikov z vrstniki.

Kakšni avtomobili so bili včasih /kakšnega ste vi imeli?

Bili so zelo majhni in počasni, večino časa se tudi niso hoteli prižgati. Imeli smo  belega Fiat 500.

Kakšni so bili/so tvoji hobiji?

Smučanje, saj sem ga treniral in ga še zdaj obožujem in ga še zdaj aktivno izvajam, ter tudi odbojka.

Povej eno neumnost, ki si jo naredil, ko si bil mlajši?

Ko sem bil majhen, sem poskusil narediti sladoled iz 50 jajc, zato ker je tako pisalo v kuharski knjigi. A preden sem uspel končati, me je mama dobila in me kaznovala.

Kje je bila tvoja prva zaposlitev?

Moja prva zaposlitev je bila v podjetju Monter v Dravogradu, kjer so me zaposlili kot pripravnika iz elektrotehnike.

Kako si se šolal?

Skoraj isto kot danes, razen tega, da nismo imeli računalnikov in vse te nove tehnologije, informacije smo našli v knjigah in knjižnicah.

Evan Bednjički, 7. d

INTERVJU  Z DEDKOM

Kako je izgledalo življenje, ko si bil ti otrok?

Veliko bolj sproščeno, imeli smo več družabnih iger in več preprostih iger v naravi s        sovrstniki in prijatelji.

Kakšne so bile takrat tvoje sanje o poklicu?

Najprej so bili veliki izzivi, da bi postal slikar, ker je bilo moje risanje zalo uspešno. Proti koncu osnovne šole so bile moje misli in sanje usmerjene bolj v tehnični del, predvsem želje o graverstvu.

Ali so bili vsi v tvoji družini gasilci?

Ja, vsi so bili gasilci, tudi moji predniki.

Kaj je bil tvoj navdih za gasilstvo?

Razlog je zaradi družine, ker so bili starši gasilci, sem tudi sam postal navdušen nad tem.

Kakšen je takrat izgledal šolski sistem?

Začeli smo s šolanjem pri 7 letih (mala šola), 4 leta v Novi Cerkvi, nato 4 leta še  v Vojniku, imeli smo osemletko.

V šoli smo imeli samo en tuj jezik, in sicer angleščino. Učili pa smo se tudi cirilico in srbo-hrvaščino.

Ali so bili učitelji zelo strogi?

Verjetno tako kot danes, strogi in manj strogi, ampak tisti, ki so bili strogi, so to izražali na fizičen način.

Kaj si po poklicu?

Najprej sem opravljal delo elektrikarja, nato pa sem bil direktor v podjetju, ki je izdelovalo gasilska vozila.

Za kateri poklic si se šolal?

Hodil sem na srednjo elektrikarsko šolo v Mariboru, ob delu pa še ekonomsko šolo. Pri gasilcih  sem opravil šolanje za mednarodnega sodnika, predavatelja in inštruktorja.

Gal Ribič, 7. D

PIŠE SE LETO 1970 …

Torta

Piše se leto 1970, moj dedek je ta leta služil v vojski. Bil je eden izmed najboljših voznikov, vozil je vse, kar ima kolesa in se pelje (od tovornjakov pa do tankov.) Večino vojaškega roka preživlja v Beogradu, tam pozna vse ulice in ceste.

Skoraj vsak dan je dobil neko posebno nalogo, toda danes je bila to ena izmed najbolj, ampak res najbolj pomembnih. Misija je bila: varno pripeljati torto do Tita, saj je imel rojstni dan. Večkrat je dostavljal kruh in mleko, tako da je že imel nekaj izkušenj.

Zgodaj zjutraj se je odpravil v specializirano trgovino, kjer je bila naročena torta. Peljal se je z vozilom, ki je imelo civilno tablico. To je pomenilo, da zanj prometni predpisi niso veljali, dokler ni povzročil karambola, ki ga nikoli na srečo ni.

Nato je prišel in je torto previdno naložil v prtljažnik ter se odpeljal. Po nekaj minutah vožnje je prispel do Titove rezidence. Predal je torto, ki se je med vožnjo že malo stopila. Ven so prišle vse kuharice v tej rezidenci. Na koncu so torto olepšale, popravile, okrasile  itd.

Vožnja

Tako kot sem že prej omenila, je bil moj dedek odličen voznik. Tudi danes je imel pomembno nalogo.

Če slučajno ne veste, je bil Tito kar pomemben človek, saj je vodil celotno Jugoslavijo. (Več kot 6 republik!) Vedno, ko je kam šel, ga je z vsake strani (spredaj in zadaj) spremljalo pribl. 5 avtomobilov. Moj dedek je včasih vozil tudi zadnji (peti) avtomobil!

Srečanje s policistom

Moj dedek je večkrat srečal policiste v Beogradu. Enkrat pa ni šlo vse tako kot po maslu. Namreč s svojim vozilom (s civilno tablico) se je po enosmerni ulici peljal po napačni smeri.

Policist ga je ustavil in ga vprašal, kaj se gre. Moj dedek je hladno odgovoril: »Najprej poglej mojo značko in (civilno) tablico na avtu, potem pa govori.« Policist se je želel še nekaj prepirati, na koncu pa je vseeno utihnil.

To se ni zgodilo niti enkrat več, toda je bilo vseeno nekaj posebnega.

Neža Planko, 7.c

(Na sliki je Titova rezidenca v Beogradu)

VIR FOTOGRAFIJE: BALKANINSIGHT.Com

OBISK NA NOVEM TEDNIKU IN RADIU CELJE

V petek, 31. marca 2023, smo učenci izbirnega predmeta TISK obiskali uredništvo Novega tednika in Radia Celje.

Kot prejšnje leto so nas tudi letos povabili in nam predstavili svoje delo. Najprej smo se pogovarjali z  glavno urednico časopisa Manco Mirnik, ki nam je pokazala arhivske številke časopisa, potem pa nam je Boštjan Oder predstavil še radio. Kasneje smo še opazovali voditelja, ki je bral program.

Vse skupaj je bilo zelo zanimivo in vsi smo se zabavali. Izvedeli smo veliko novega o novinarskem delu, najljubši del pa nam je bil sladoled ob koncu izleta.

Nadja Zilli, 7. c, in Maša Lisac, 7. d