GRB VOJNIKA

Grb Občine Vojnik je upodobljen na ščitu, ki je razdeljen na tri barvna polja. Levo polje je zelene barve, na njem pa je upodobljena krona v rumeno črni kombinaciji in s črno obrobo, desno rdeče polje je prekinjeno s sivim pravokotnikom.

POMEN BARV:

• Zelena barva predstavlja naravo, svobodo, upanje in zdravje.
• Krona (rumena barva) predstavlja veličastnost, bogastvo in ugled.
• Rdeča barva predstavlja moč, pogum, ljubezen in dostojanstvo.
• Siva barva predstavlja čistost, modrost in veselje.

Sonja Amadeja Platovšek, Ema Bošnjaković, Neža Brezovšek 9.d

TOMOS

Dobil sem 125 kubičnega Tomosa. Z njim se vozim po gozdu. Je lep. Stal je 700 evrov.  Je zelo hiter in je super.

Jan B., 7.a

ZGODOVINA KNJIGE 

Seveda do iznajdbe knjige ni prišlo kar čez stoletje, knjiga ima veliko predhodnikov.

Ampak da je do njenih predhodnikov prišlo, je bilo potrebno razvozlati in izumiti tisto, za kar so potrebne knjige – pisavo in branje.

4000 let p.n.št. je najstarejša oblika knjige – zapisi na glinenih tablicah, ki so se našli pri Sumercih, Babiloncih, Heitih in Asircih. Tablice so shranjevali na policah.

V 2. stol. p.n.št. so v Pergamu odkrili postopek za izdelavo pergamenta in v 13. stol.  že začeli pisati najstarejše dele svetega pisma na pergament, redkeje na papirus. Pergament so zvijali v zvitke.

Lana Bikovšek,7.b in Jolie Gračnar,7.a

NAJBOLJ BRANA KNJIGA TA HIP

Ta hip je najbolj brana knjiga Zmoreš. Čudovita moč je v tebi.

Ta knjiga nam prikaže kako lahko najbolj izkoristimo vsak svoj trenutek/življenje, ker nikoli ne vemo kdaj ga bo konec.

Napisal jo je Aleksander Šinigoj, je tudi NLP trener, predavatelj in strokovnjak s področja osebne rasti in poslovnega uspeha. Pomagal je že mnogim tujim in domačim podjetnikom.

Monika Platovšek, Špela Sitar 7.c

ZGODOVINA KNJIGE

Nekaj podatkov v zgodovin knjige

Knjig v starem veku še niso poznali, saj so prve knjige prišle v srednjem veku, ko so ustvarili pargament. Pargament je obdelana živalska koža na katero so pisali z prosto  roko in črnilom. Pisali so jih le duhovniki in, ker so jih pisali na roke so jih lahko dobili le premožnejši. A po tem, ko je Johannes Gutenberg ustvaril prvi tiskalni stroj je delanje knjig postalo veliko lahkejše. Za zahvalo Johannesu Gutenbergu lahko danes beremo knjige in se iz nijh ućimo.

Leja Petre in Tjaša Razgoršek, 7.b

PRVA NATISNJENA KNJIGA V SLOVENSKEM JEZIKU

Primož Trubar je znan predvsem kot avtor prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, KATEKIZEM in ABECEDNK (leta 1550).Primož je večinoma deloval v Ljubljani. Leta 1564 je izdal CERKOVNO ORDNINGO (cerkveni red).

Ema Bošnjaković,9.d

FRANCE BEVK

France Bevk je bil slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec, urednik in politik. Rodil se je 17. septembra 1890, v Zakojci pri Cerknem, umrl pa 17. septembra 1970, v Ljubljani.

Rodil se je v bajtarski družini kot najstarejši od osmih otrok vaškega čevljarja Ivana in žene Katarine (rojena Čufer). Končal je ljudsko šolo v Bukovem, bil krajši čas trgovski vajenec v Kranju, nato je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Kopru in Gorici. Po maturi leta 1913 je učil v vasi Orehek, Cerkno, leta 1916 je bil zaradi pisanja črtic s protivojno tematiko kazensko premeščen v Novake. Leta 1917 so ga vpoklicali v vojsko na vzhodno fronto v Galicijo in Bukovino.

Po vojni je opustil učiteljski poklic, leta 1919 je postal urednik ljubljanskega Večernega lista, nato še kulturne rubrike časopisa Slovenec. Ob koncu leta 1920 se je iz Jugoslavije vrnil na Goriško in kljub pritiskom italijanskih oblasti sklenil ostati tam. Tudi pozneje, ko so mu na komisariatu svetovali, naj se izseli v Jugoslavijo, je ostal neomajen:

Tu je moja domovina, tu imam pravico živeti! Ne pojdem nikamor. Na vse sem pripravljen.

V Gorici je za prihodnji dve leti prevzel uredništvo Mladike. Hkrati se je posvetil gledališču; vodil je Ljudski oder in režiral. Urejal je tudi politični časnik Goriška straža in humoristični Čuk na pal’ci, leta 1923 je postal ravnatelj Narodne knjigarne v Gorici, urejal je knjige, zbiral slovstveno izročilo, predvsem pa veliko pisal. Zaradi ene od satiričnih pesmi, objavljene v Čuku na pal’ci, je bil štiri mesece zaprt. Po podpisu Rapalske pogodbe je bilo za primorske Slovence vedno težje, še posebej oteženo je bilo kulturno in ustvarjalno delovanje. Tudi za Bevka so sledila leta hišnih priporov, zaporov, konfinacij, ko pa je bil prost, je potoval in dejavno sodeloval na kongresih kluba PEN (tudi v Barceloni, Parizu in Pragi). Urejal je še Naš glas, Edinost in Razglede v Trstu.

Do leta 1943 je bil po italijanskih zaporih, se istega leta pridružil partizanom in postal eden izmed voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskem primorju (predsednik Pokraijnskega odbora OF za Slovensko Primorje in Trst); do konca vojne in po osvoboditvi je deloval v organih oblasti: od februarja 1944 član predsedstva SNOS in izvršnega odbora OF ter predsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje (izmenično z Jožo Vilfanom), po osvoboditvi predsednik Slovensko-iltalijanske antifašistične unije v Trstu, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS (1947-53), večkrat republiški in zvezni poslanec in bil član delegacij, mdr. na mirovni konferenci v Parizu 1946. Pogosto se je srečeval z mladimi bralci. Od 1950 je bil dva mandata predsednik Društva slovenskih pisateljev, pa tudi predsednik Ljudske prosvete, podpredsednik Slovenske matice in od 1953 član SAZU (1960-66 tajnik njenega razreda za umetnosti).

Po drugi svetovni vojni je sprva živel v Trstu, nato pa v Ljubljani (kjer je na svoj 80. rojstni dan umrl) in Rožni dolini pri Novi Gorici. Pokopan je v Solkanu.

Bil je poročen, a žena Davorina mu ni rodila potomcev, imel pa je več nezakonskih otrok. Njegova sinova sta bila tudi Vasja Ocvirk, ki je bil pisatelj in Marjan Bevk, režiser ter predsednik društva TIGR.

DELA FRANCETA BEVKA:

• Bajtar Mihaele in drugi spisi,
• In Sonce je obstalo,
• Kaplan Martin Čedermac,
• Krivda,
• Lukec in njegov škorec,
• Mali upornik,
• Mrtvaška nevesta,
• Pastirci,
• Pestrna,
• Tatič,
• Tonček, …

Eva Pezdevšek in Ema Božnik, 8.a

Nov film: ŠEPET METULJA

ŠEPET METULJA je nov slovenski celovečerni film, ki se bo oktobra predvajal v vseh kinematografih. Po filmu je bila napisana tudi knjiga. Trenutno je najbolj pričakovan film v Sloveniji. Vsebino bomo izdali po premieri, 12.10.2023.

Spodaj si lahko ogledate uradni napovednik.

GAŠPER PAVŠAR

Socka je naselje v občini Vojnik. Leži na poti med Novo Cerkvijo in Vitanjem. Ime je dobila po soteski reke Hudinje. Tu raste redek kamnokreč, te drobne rastlinice  naj bi s svojo rastjo dobile kamne. Dvorec Socka ( Einod ) je bil že v 15 stoletju poimenovan kot dvor. Dvorec je v naslednjih stoletji zamenjal številne najemnike in lastnike ter v prezidavah  spreminjal svojo podobo. Zadnjega lastnika  Angleža Walter Dickina pa se starejši vaščani Socke  še danes spominjajo. Walter Dickin je v letih 1909 do 1912 dvorec popolnoma obnovil in iz njega ustvaril moderno in razkošno bivališče. Družina je pozimi večinoma preživela na Dunaju, poletje pa preživljala  v dvorcu Socka. Družina je imela posluh za vaščane, še zlasti za reveže, ki so jim v dvorcu pripravljali hrano. Še posebej praznično je bilo ob božiču, saj so v dvorcu postavili jelko in pod njo darila, s katerimi so razveselili vaške otroke. Podobno so  otroke razvajali tudi ob drugih praznikih. Živahen je bil tudi vsakoleten obisk otrok iz Nove Cerkve, ki so v Socko prišli na športni dan in bili deležni bogate pogostitve. Leta 1934 je po smrti Walterja Dickina upravljanje dvorca prevzela njegova družina. Idilično je složno življenje družine z vaščani Socke je prekinila druga svetovna vojna. Dvorec Socka je po vojni doletela enaka usoda kot večino slovenski gradov. Dvorec so nacionalizirali in ga tako poslali na pot propada. Danes zanemarjen in propadajoč, nekoč razkošen, bogat in mogočen.

Leja Petre 7.B in Jolie Gracnar 7.A