Cerkev Sv. Lenarta, pražupnija Nova Cerkev (13. stol.)

Cerkev Sv. Lenarta, po kateri je dobil kraj ime, se omenja že leta 1196.

Današnja cerkev je bila zgrajena 1515-1518. Leta 1531  so zgradili  kor in zvonik, v katerem je še sedaj zvon z letnico 1573.

Stranski kapeli, Marijina in Sebastijanova, sta bili prizidani v začetku 18. stol in v sredini istega stol. so dvignili strop cerkve in zvonik na sedanjo višino.

Glavni oltar je posvečen Sv. Lenartu, zavetniku za zdravje živine in rešitelja zapornikov – jetnikov. Čaščenje Sv. Lenarta so v naše kraje verjetno prinesli vozarji, ki so tod vozili s konji, saj pelje skozi kraj starodavna pot iz Panonije do Trsta. Svetnik sv. Lenart, ki je v 6. stol. živel v frankovski deželi, je imel velik ugled na kraljevem dvoru. Ta ugled je uporabil za reševanje najbolj zavrženih in pozabljenih, ki so bili v ječi. Ko jih je osvobodil iz ječe, jim je pomagal, da so se zopet vključili v življenje in sicer tako, da jim je priskrbel primeren kos zemlje. Slika sv. Lenarta ponazarja ti svetnikovi dragoceni dejavnosti. Slika sv. Lenarta je delo Antona Jantla.

Glavni oltar  in stranska – Sv. Janeza Krstnika in sv. Florjana, so delo znamenitega kiparja Jožefa Holzingerja iz leta 1760-1769.

Zadnje večje obnove so bile 1980. leta, 1995. nove orgle, 2006. in 2008. –tlak in oltarji.

V bližnjem kraju naselja Radehova je bila leta 1619 močna sekta skakačev ali bičarjev. Dejavnost te sekte je omenjena v zgodovinskem romanu »Črni križ pri Hrastovcu« katerega je napisal dr. m. Ožbalt Ilavnig, tukajšnji advokat. V romanu se odvija dogajanje nesrečne ljubezni grofa Friderika Herbersteina iz gradu Hrastovec in Agate iz Štraleka.

Lenart je postal župnija 1580. leta, prej pa je bil podružnica Jareninske župnije – prafare. Tu živi do 4000 vernih župljanov.

Eva Pezdevšek, Ema Božnik, 8.a