JUGOSLOVANSKA RATNA MORNARICA

Delo in življenje na ladji v času Jugoslavije

Ko je bil moj dedi Branko star 19 let, je šel v Jugoslovansko ratno mornarico (skrajšano JRM). Povedal je, kako je bilo, kaj so počeli in kako so živeli.

V mornarico sem šel 11. 11. 1977. Star sem bil 19 let in bil sem strojni upravljalec ladijskih motorjev. Moja naloga je bila, da sem pred odhodom prižgal motorje, da so se ogreli in ko je poveljnik dal komando, smo se lahko odpravili.

Uradno smo se imenovali Jugoslovanska ratna mornarica in poveljnik mornarice je bil admiral Mamula. Pluli smo po veliko otokih: Lošinj, Rab, Brioni … Leta 1978 smo dostavili štafeto na Brione. Vojake smo vozili tudi na otok Lošinj, kjer so imeli tabor.

Bil sem tudi na Galebu, ki je bila največja vojaška in hkrati tudi predsedniška ladja. Z njo se je Josip Broz Tito vozil po Egiptu, severni Afriki in Indiji … Sedaj je ta ladja v Reki in bi naj v prihodnosti iz nje naredili muzej.

Kuhal nam je kuhar iz Škofje Loke, ki je kuhal zelo dobro. Jedli smo pasulj, golaž, lovili smo ribe, sipe in hobotnice ter jih nato spekli. Ulovili smo tudi morskega psa (sicer velikega le 1 m in nato smo ga pojedli). Jedli smo tudi odlične šparglje z jajčki, ko v Sloveniji še vedeli niso za njih.

Imeli smo dvoje vrst uniforme:

1. LETNA uniforma je bila bolj tanka in bele barve. Morala je biti “speglana na ivico” (zlikana na rob) in

2. ZIMSKA uniforma, ki je bila modre barve in debelejša.

Iz mornarice sem odšel 25. 4. 1979. Odložili so nas na Lošinju in od tam smo se peljali domov z avtobusom.

Ema Božnik, 7. a