Zgodovina slovenskega radia

Zgodovina slovenskega radia je zelo zanimivima in se začenja leta 1903, ko so bili opravljeni prvi poskusi z brezžično radiotelegrafijo, leta 1928 pa je začela delovati prva radijska postaja na Slovenskem.

Leta 1908 so bili objavljeni prvi poizkusi z brezžično radiotelegrafijo. Ko so študentje poskušali vzpostaviti zvezo med Kranjem in Šmarjetno goro, je Albin Belar sestavil brezžični žepni sprejemnik za meteorološke in seizmološke namene,   Rafael Eržen je bil eden med zadnjimi Slovenci, ki mu je uspelo sestaviti dober radio, z njim je lahko ujel ameriško postajo Pittsburgh. Prve poizkuse z radijskim oddajanjem je opravljal Marij Osana, ki velja tudi za očeta slovenskega radija. Rudi Omota je leta 1924 izdelal radijski sprejemnik iz sestrinega dežnika, ki ga je uporabil za anteno pri svojem detektorju in delal je brez napajanja. Poleg tega je izdelal še en kratkovalovni sprejemnik, ki ga je razstavljal na velesejmu in z njim ujel Radio London. Leta 1925 v Kočevju je petnajstletni Franc Jenčič izdelal prvi slovenski avtomobilski radijski sprejemnik za veleposestnika Franca Lavrina. Leta 1925 je bil v Ljubljani ustanovljen Radioklub. 8. maja 1925 so radioamaterji iz Ljubljane pod njegovim vodstvom prenašali program, ki so ga lahko slišali na Bledu. 26. januarja 1926 je Osana organiziral prvi radijski prenos koncerta glasbene matice. Pod vodstvom Marija Osana je 28. 10.1828 začela poskusno delovati radijska postaja Radio Ljubljana. Kasneje istega leta je publiki postala dostopna radijska postaja Radio Ljubljana. Med 2. svetovno vojno se je delovanje radia prekinilo, leta 1954 sta bila na novo ustanovljena Orkester radia Ljubljane in Komorni zbor. Postopoma so začeli uvajati se drugi program (1951) in leta 1969 še tretji radijski program. Radio Slovenija International, ki je bil namenjen vsem tujejezičnim prebivalcem Slovenije in v Mariboru delal do 1985. Med regionalne radijske postaje spadata še Radio Capodistria, ki oddaja v italijanščini in Pomurski madžarski radio, ki oddaja v madžarščini. Uvedene so bile številne tehniške novosti- gradnja studiev, izboljšanje zvez in UVK- oddajniki, ki so močno razširili slišnost in kvaliteto zvoka. Slovenija je bila v Evropi tretja, ki je uvedla UVK- sistem. Radio je postal najširši in najhitrejši informator slovenskega prebivalstva.  Posebnim interesnim skupinam namenjajo programe tri radijske postaje: Radio Študent v Ljubljani (1969), študentski Radio MARŠ v Mariboru (od 1990), ljubljanski Radio Ognjišče s prevladujočo versko vsebino (od 1994). Radijski medij, zlasti posamezne programske zvrsti, proučujejo na Fakulteti za družbene vede v sklopu komunikoloških ved. Študij je namenjen praktični vzgoji novinarjev, med drugim tudi radijskemu usposabljanju. Izobraževanje za radijsko režijo poteka na AGRFT v Ljubljani.

Timjan Mauh, 7.c