SMUČARSKI SKOKI

Smučarski skoki so zimsko-poletni šport, pri katerem naj bi tekmovalec, ki se spusti po zaletišču, dosegel čim daljšo daljavo. Zelo pomembno je, da to naredi v najlepšem možnem slogu.

Prvič so skoke omenili leta 1796, prvi zabeležen skok pa se je zgodil leta 1808 na Norveškem. Izvedel ga je dansko-norveški polkovnik Olaf Rye, ki se je pred svojimi kolegi želel pobahati s tem, kako pogumen je. Skočil je 9,5 metra. To je bilo za tisti čas kar malce neverjetno, danes pa skakalci skačejo že čez 250 metrov.

Olaf Rye

Prva uradna tekma smučarskih skokov se je odvila 22. januarja 1862, v kraju Trysil na Norveškem. Na tej tekmi se je prvič dogajalo ocenjevanje sloga in elegance. Skakalci so morali narediti tri skoke brez padcev in doseči najdaljšo razdaljo.

Skakalnice Trysil

Pri ocenah je zelo pomemben poseben doskok, ki se imenuje telemark. Telemark je leta 1868 izumil Norvežan Sondre Norheim. Telemark je vrsta doskoka, pri katerem da skakalec eno nogo naprej pred drugo. Obe nogi sta pokrčeni, težišče pa naj bi bilo na sredini. 

Doskok v telemark

Tekma je sestavljena iz treh serij, izmed katerih je ena poizkusna in se ne šteje v končni  rezultat. V drugi in tretji seriji moraš torej doseči čim več točk, katere so seštevek daljave skoka ter sodniških ocen. Na tekmah sodi po pet sodnikov. Meritve dosežene daljave se merijo elektronsko, vzporedno pa le-te opravljajo tudi fizični merilci, ki so postavljeni ob vznožju skakalnice. 

Skakalni sodniki

Smučarski skoki so olimpijski šport že od prvih zimskih olimpijskih iger, leta 1924. Prvi olimpijski zmagovalec je bil norveški skakalec Jacob Tullin Thams. Slovenci smo na olimpijskih igrah do sedaj dosegli pet kolajn. 

Prvi zmagovalec smučarskih skokov na olimpijskih igrah Jacob Tullin Thams.

Smučarski skakalci so si od vedno postavljali visoke cilje (npr. 100 metrov).  Prva takšna čarobna meja je bila dosežena ravno pri nas v Planici, 15. 3. 1936, dosegel pa jo je  Avstrijec Sepp Bradl. Hitro je to nadomestila druga meja, 200 metrov, ki jo je prvi leta 1994 dosegel Finec Toni Nieminen, ravno tako v naši dolini pod Poncami. 

Skok, v katerem je Sepp Bradl poletel 103 metre.

Želja po dolgih daljavah je bila vedno večja, kar pa je botrovalo tudi gradnjam vedno večjih skakalnic, ki se zaradi svoje velikosti imenujejo kar letalnice, skoki na njih pa poleti. Ravno naša Planica, katero sta brata Gorišek skonstruirala leta 1969, je gostila  prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki je bilo organizirano  leta 1972. Takrat je najdlje poletel Švicar Walter Steiner. 

Letalnica bratov Gorišek v Planici.

Trenutni svetovni rekorder v poletih je Avstrijec Stefan Kraft z 253,5 metra. Rekord je postavil 18. marca 2017 v Vikersundu.

Stefan Kraft v svojem rekordnem poletu, ko je poletel kar 253,5 metra.

Ker pa so skoki skozi leta postajali vedno bolj prepoznavni, so se z njimi “spopadla” tudi dekleta. Prvi zabeležen ženski skok je bil leta 1863, skočila pa je Norvežanka Ingrid Olsdatter Vestby. Prva resna ženska tekma se je zgodila šele leta 2004. Prvo žensko svetovno prvenstvo pa je bilo leta 2009 v Liberecu. 

Smučarska skakalka

Smučarski skoki  skozi leta postajajo eden izmed najbolj popularnih športov v Sloveniji. Upal bi si trditi, da ti postajajo del naše kulturne dediščine, saj nas je Slovenk in Slovencev v skokih vedno več. V njih smo bolj ali manj vedno med najboljšimi. 

To je zares lep šport, v katerem se naučiš discipline, pridobiš koordinacijo, spoznavaš ljudi različnih držav in mentalitet, potuješ, večino svojega časa preživiš v stiku z naravo in še in še. 

Ožbej Vačovnik Kotnik, 9. D