Ker je nedolgo nazaj potekal slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, sem se odločila, da bi vam Franceta Prešerna na kratko predstavila.

France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Bil je prvi sin in tretji otrok izmed sedmih. Odraščal je v razgledani družini Ribičevih, v kateri je bil tudi Francetov stric, ki je bil duhovnik. Ta je upal, da bo šel nečak po njegovih stopinjah, zato ga je v letih študija še posebej podpiral. Še preden pa je obiskoval študij na Dunaju, je osnovno šolo obiskoval v Ribnici, kasneje pa obiskoval  ljubljanske šole. Ko se je France Prešeren odločil, da bo študiral pravo na Dunaju, je izgubil stričevo finančno podporo in razočaral starše. Kasneje je končal študij z odličnim uspehom. V času bivanja na Dunaju je France Prešeren že pisal pesmi. Po vrnitvi z Dunaja se je Prešeren zaposlil v odvetniških pisarnah, ampak je ugotovil, da bi raje pisal pesmi. Ženski, ki sta najbolj vplivali na Prešernovo življenje in poezijo, sta bili Julija Primic, ki mu je bila navdih v največ pesmih in mu tudi zlomila srce, saj je bil Prešeren zaljubljen vanjo, od glave do pet, in pa Ana Jelovšek, s katero je imel ,kasneje tri nezakonske otroke. Imel je dva dobra prijatelja in sicer Andreja Smoleta in Matija Čopa, ki je utonil v valovih Save. To so bili za Prešerna najtežji časi. France Prešeren je imel tudi nasprotnika, Jerneja Kopitarja. Menil je, da se mora knjižni jezik zgledovati po živi ljudski govorici in da morajo pesniki pri svojem ustvarjanju posnemati ljudske pesmi. Prešeren je v nasprotju s Kopitarjevim priporočili pisal zapletene pesniške oblike in menil, da se mora jezik kultivirati. To je bil le eden od njunih prepirov.

Prešeren je zelo pomemben za Slovence, saj je našo poezijo dvignil na evropsko raven. Prešernov pomen med Slovenci je dokazala in utrdila tudi izbira sedme kitice Zdravljice za slovensko himno.

Njegova najbolj znana dela so:

• Podvodni mož
• Turjaška Rozamunda
• Apel in čevljar
• Zdravljica
• Krst pri Savici
• Sonetni venec

France Prešeren je umrl 8. februarja 1849 v Kranju. Na ta dan praznujemo kulturni dan in čas posvetimo kulturi.

Enja Štorman, 9.d