Velika noč

Čez dober mesec dni, 4.aprila se bo odvijal eden pomembnejših krščanskih praznikov, velika noč. Na ta dan kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Je praznik veselja in upanja, kristjani pa verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem prinesel upanje na vstajanje po smrti.

Iz države v državo se tradicija velike noči razlikuje. Slovenija praznik ga praznuje tako, da se začne s pepelnično sredo, ko se začne tudi 40-dnevni post. Teden pred veliko nočjo se imenuje sveti teden. Začne se s cvetno nedeljo, to je zadnja nedelja pred veliko nočjo. Takrat verniki v cerkvah blagoslovijo oljčne vejice ali butare. Na veliki četrtek se spominjamo Jezusove zadnje večerje, takrat utihnejo cerkveni zvonovi kot spomin na Jezusovo trpljenje in smrt. V nedeljo začnejo znova zvoniti v znak njegovega vstajenja. Veliki četrtek je še zadnji dan pred začetkom posta in se imenuje tudi debeli četrtek. Je zadnji praznik hrane pred zadnjim postenjem. Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega križanja, zato takrat velja najstrožji post. Na veliko soboto v cerkvi blagoslovimo velikonočne dobrote. V košari prinašamo jedi, ki so simboli krščanskega praznika. Na velikonočno nedeljo po jutranji maši sledi velikonočni zajtrk, tega preživimo po navadi z vso družino. Velikonočni ponedeljek pa je dela prost dan za obisk prijateljev ali znancev.

Velikonočne dobrote in kaj simbolizirajo:

  • KRUH: je znamenje Božje dobrote in človekovega dela.
  • KORENINE HRENA: simbolizirajo tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ.
  • POTICA: simbolizira Kristusovo trnovo krono.
  • PIRHI: simbolizirajo pet Jezusovih ran ter so tudi podoba groba in simbol vstajenja.
  • MESO (šunka): je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe.
  • CVETJE: simbol za Jezusovo vstajenje od mrtvih.

Teja Mandelj, 9.d